Po kavi sva se takoj odpravla proti Death Valleyu in to je bila tudi moja prva preizkušnja vožnje po ZDA...in moram priznati, da je tukaj lepše voziti kot pa doma. Tukaj ni nobenega živčnega voznika, nobenemu se ne mudi, in vsi spoštujejo omejitve in vse cestne predpise.
Prav gušt je voziti. Cesta do Death Valleya je kot iz filmov...ravnine tudi dolge 40km ter levo in desno samo puščava. Postane kar neprijetno ko pomisliš, da bi tam ostal na cesti sredi noči :/
Prav gušt je voziti. Cesta do Death Valleya je kot iz filmov...ravnine tudi dolge 40km ter levo in desno samo puščava. Postane kar neprijetno ko pomisliš, da bi tam ostal na cesti sredi noči :/
Ko sva prispela do Doline smrti sva že začutila tisto pravo puščavsko vročino...čeprav ni nobene sopare in ta vročina ni moteča. Ogledala sva si nekaj različnih razglednih točk..se poslikala in posnemala na kamero...in okoli 14h sva se odpravla nazaj proti Vegasu.
Na poti nazaj sva morala narediti še en podvig...naše prvo tankanje bencina. Ko sva prišla na bencinsko in si ogledala njihove bencinske točilni avtomat...nisva imela pojma kako in kaj. Točilni avtomat je isti kot igralni avtomati v casinojih tukaj v Vegasu. Neprestano neke lučke mižikajo in se vse sveti. In sprejema vse kreditne in debetne kartice tega sveta :))
Po posvetovanju z bencinajotom nam je celo uspelo natočit poln tank. In ker sva plačala z gotovino sva dobila celo nekaj popusta. Še vedno ima zelenec svoj poseben čar... :))
Po približno 500km vožnje v obe smeri sva končno prišla v hotel in se odpravila na kosilo. Zdaj se malo odpočijeva in greva še malo po Vegasu...
Koliko si dal za sandale !?!? Son fatti de pelle de CAZ__ o pelle di SERPENTE ? ;-). A je Mojca že obupala v vožnji v novem avtu in si vmislila kar neko zapuščeno kočijo ... ( no saj razue, naj te vpreže in gasa :-D )
OdgovoriIzbriši